I have registered for the Ironman Florida 2012 race about a year ago. During the year leading to it I had a change of heart and wanted to skip it but in the end the week before the start I gave in and decided to race anyway. The airplane ticket was in my pocket by the weekend and I’ve arranged to stay with Rick – a friend of mine – in “The Summit Condominium”. It was Wednesday evening that I landed in Panama City Beach, Florida and not too surprisingly there was no sign of my luggage arriving at the same destination. No bags and – more importantly – no bicycle either! On Thursday there is still no sign of my luggage so I have to come up with a “plan B” – getting new race equipment.
-
-
Sobota zjutraj budilka ob 4:00, zajtrk, ob 4:30 odhod do menjalnega prostora, pumpanje kolesa in pregled vreč , ob 5:15 sem spet v apartmaju. Počitek, kava in ob 6:15 odhod nazaj. Po oddaji vreče z obleko odhod na štart, tako da še ravno ujamem začetek pri pro tekmovalcih. Postavim se bolj na levo stran v prvo vrsto. Po štartnem poku potegnem, da se poskušam rešiti štartne gneče, kar mi le delno uspe. Voda je še vedno nekoliko valovita, tako da je včasih težko videti naslednjo bojo, ampak gre. Po nekaj sto metrih uspem priti v svoj ritem.
Po koncu prvega proga kratek tek po mivki (kar mi je ponavadi najtežji del plavanja J in že smo v drugem krogu. Nekoliko zmeden opazujem par sotekmovalcev, ki sekajo rumene boje, sam grem vseeno okoli, ker v tem trenutku nisem prepričan, kaj je prav. Mimogrede mine tudi drugi krog, ura na izhodu pokaže 0:57:59, kar je bilo 4.mesto v skupini M40-44 in 58 skupno .
Po ne prav hitri menjavi sedem na kolo. Počutje v redu, le Garmin mi ne kaže pravilnega utripa, okrog 30-40 udarcev na minuto, kar je kljub dobremu počutju nekoliko premaloJPonavadi kontroliram pulz, sploh na začetku, tako da se mi umiri na nekje 140 hr/min. Tokrat vozim po občutku, ker mi utrip na uri začne delovati šele po kakšni uri vožnje.
Na začetku nisem videl kaj dosti kolesarjev ne spredaj, ne zadaj, kasneje je več družbe. Na trenutke tudi preveč in je včasih težko držati predpisano razdaljo, ker se pospešuje, zavira... Kmalu se skupina razbije, saj je bil sodnik na motorju nenehno zraven, tako da šibkejši odpadejo, spredaj pa se tudi razdelimo. Počutje sicer pa odlično, noge lahke, Trek res paše na moje noge JVeter na začetku pomaga, kasneje ko se obrnemo, se seveda veter ne, tako da se trudimo v kontra in na nekaterih delih v bočni veter, vendar ni prehudo.
Ko se vozim nekje 10-15metrov za skupino šestih ali sedmih kolesarjev, kjer marsikateri ne upošteva predpisane razdalje 7m, ujamemo enega izmed profijev in dobim zanimiv komentar od njega. Pravi, da so se tisti spredaj verjetno učili pri Lance-u J. Sam se ponavadi ne ukvarjam preveč z drugimi. Se mi zdi, da se jeziti med tekmo ne koristi nič, kvečjemu ti lahko škoduje in te spravi v slabo voljo.
I’m following my alimentary plan by having a gel every 20 minutes and it helps me nicely. Half of those gels I carry with me and the other half is safely tucked away in my “special needs” bag. Before I know cycling is up and I cross the line in 4:49 which is excellent by my standards. This timing makes for 8th mesto v kategoriji in 53. skupno. Seveda v tem trenutku podatka o tem na katerem mestu sem, nimam.
Menjava zopet, če povem malo lepše, umirjena 😊 in že sem na teku. Začetek teka brez problema, toplo vreme mi ustreza, tempo pa tudi kar soliden. V glavnem prehitevam sotekmovalce. Na teku na vsaki okrepčevalnici pijem Perform, kasneje dodam še Coca–Colo in to je vse, kar zaužijem med tekom.
Do prvega obrata držim tempo, nazaj grede pa mi že malo pade. Na obratu skušam ugotoviti, na katerem mestu približno sem, pa mi ne uspe ravno najbolje. Ker sem precej spredaj, v prvem krogu ni gneče, se pa vse spremeni v drugem krogu, kjer se pomešamo tekmovalci, ki smo v drugem krogu s tistimi, ki šele začenjajo s tekom. V drugem krogu imam nekaj težave z želodcem, tako da parkrat bruhnem, pa tudi na wc-ju se je bilo treba ustaviti . Tempo pada, deloma tudi zaradi tega, ker verjetno zmanjkuje energije, še vedno pa se trudim s Coca-Colo.
Zadnje milje sicer poskušam nekoliko pospešiti, kar mi le delno uspeva. Končno ciljna ravnina, in še tridesetič sem v cilju Ironmana. Čas teka 3:23, kar je pomenilo skupni čas 9:18 in je zadostovalo za 2.mesto v kategoriji, 36. skupno in seveda še 13. Kona za mene.
Zanimivo, da sem kljub povprečnemu teku, napredoval po mestih v kategoriji in skupno. To kaže predvsem na to, da precej tekmovalcev pretirava na kolesu, kar pusti posledice na teku.
Tri tekme po Havajih, mi je uspel dober nastop, sedaj sledi zaslužen počitek J