Na tekmo sem se prijavil pred enim letom, si kasneje premislil, dokončno pa se odločil, da grem, teden pred tekmo. Čez vikend nabavim letalsko karto, bivanje imam urejeno pri prijatelju Rick-u, v 'The Summit Condominium'. V Panama City Beach pridem v sredo zvečer, prtljage in kolesa pa seveda ni. Ko v četrtek čez dan prtljage še vedno ni, se lotim plana B, t.j. nabiranja opreme. V ročni prtljagi sem imel superge, kolesarske čevlje in dres za tekmo. Kolo, čelado in plavalno obleko si uspem sposoditi. Dobra stran je, da sem dobil odlično kolo Trek speed concept 9, slaba, da bom na kolo sedel prvič. V četrtek naredim testno vožnjo, slabe 2h, avg. 36km/h brez pretiranega napora, z vmesnim nastavljanjem kolesa. Na kolesu se počutim domače, kot da bi z njim prevozil že par Ironmanov. V četrtek okoli 23h prtljaga vendarle pride, vendar se zaradi odličnega počutja na Treku odločim, da vseeno tekmujem z njim. V petek še kratka testna vožnja, tudi morje se je malenkost umirilo, tako da sem šel še na 10 minutno razplavanje. Kasneje oddaja opreme in počitek.
-
-
Sobota zjutraj budilka ob 4:00, zajtrk, ob 4:30 odhod do menjalnega prostora, pumpanje kolesa in pregled vreč , ob 5:15 sem spet v apartmaju. Počitek, kava in ob 6:15 odhod nazaj. Po oddaji vreče z obleko odhod na štart, tako da še ravno ujamem začetek pri pro tekmovalcih. Postavim se bolj na levo stran v prvo vrsto. Po štartnem poku potegnem, da se poskušam rešiti štartne gneče, kar mi le delno uspe. Voda je še vedno nekoliko valovita, tako da je včasih težko videti naslednjo bojo, ampak gre. Po nekaj sto metrih uspem priti v svoj ritem.
Po koncu prvega proga kratek tek po mivki (kar mi je ponavadi najtežji del plavanja J in že smo v drugem krogu. Nekoliko zmeden opazujem par sotekmovalcev, ki sekajo rumene boje, sam grem vseeno okoli, ker v tem trenutku nisem prepričan, kaj je prav. Mimogrede mine tudi drugi krog, ura na izhodu pokaže 0:57:59, kar je bilo 4.mesto v skupini M40-44 in 58 skupno .
Po ne prav hitri menjavi sedem na kolo. Počutje v redu, le Garmin mi ne kaže pravilnega utripa, okrog 30-40 udarcev na minuto, kar je kljub dobremu počutju nekoliko premaloJPonavadi kontroliram pulz, sploh na začetku, tako da se mi umiri na nekje 140 hr/min. Tokrat vozim po občutku, ker mi utrip na uri začne delovati šele po kakšni uri vožnje.
Na začetku nisem videl kaj dosti kolesarjev ne spredaj, ne zadaj, kasneje je več družbe. Na trenutke tudi preveč in je včasih težko držati predpisano razdaljo, ker se pospešuje, zavira... Kmalu se skupina razbije, saj je bil sodnik na motorju nenehno zraven, tako da šibkejši odpadejo, spredaj pa se tudi razdelimo. Počutje sicer pa odlično, noge lahke, Trek res paše na moje noge JVeter na začetku pomaga, kasneje ko se obrnemo, se seveda veter ne, tako da se trudimo v kontra in na nekaterih delih v bočni veter, vendar ni prehudo.
Ko se vozim nekje 10-15metrov za skupino šestih ali sedmih kolesarjev, kjer marsikateri ne upošteva predpisane razdalje 7m, ujamemo enega izmed profijev in dobim zanimiv komentar od njega. Pravi, da so se tisti spredaj verjetno učili pri Lance-u J. Sam se ponavadi ne ukvarjam preveč z drugimi. Se mi zdi, da se jeziti med tekmo ne koristi nič, kvečjemu ti lahko škoduje in te spravi v slabo voljo.
Prehranjujem se po planu, na vsakih 20 minut vzamem gel. Polovico jih imam s seboj, drugo polovico v 'special needs' vreči. Kolesarski del končam v zame dobrem času 4:49, kar je pomenilo 8. mesto v kategoriji in 53. skupno. Seveda v tem trenutku podatka o tem na katerem mestu sem, nimam.
Menjava zopet, če povem malo lepše, umirjena 😊 in že sem na teku. Začetek teka brez problema, toplo vreme mi ustreza, tempo pa tudi kar soliden. V glavnem prehitevam sotekmovalce. Na teku na vsaki okrepčevalnici pijem Perform, kasneje dodam še Coca–Colo in to je vse, kar zaužijem med tekom.
Do prvega obrata držim tempo, nazaj grede pa mi že malo pade. Na obratu skušam ugotoviti, na katerem mestu približno sem, pa mi ne uspe ravno najbolje. Ker sem precej spredaj, v prvem krogu ni gneče, se pa vse spremeni v drugem krogu, kjer se pomešamo tekmovalci, ki smo v drugem krogu s tistimi, ki šele začenjajo s tekom. V drugem krogu imam nekaj težave z želodcem, tako da parkrat bruhnem, pa tudi na wc-ju se je bilo treba ustaviti . Tempo pada, deloma tudi zaradi tega, ker verjetno zmanjkuje energije, še vedno pa se trudim s Coca-Colo.
Zadnje milje sicer poskušam nekoliko pospešiti, kar mi le delno uspeva. Končno ciljna ravnina, in še tridesetič sem v cilju Ironmana. Čas teka 3:23, kar je pomenilo skupni čas 9:18 in je zadostovalo za 2.mesto v kategoriji, 36. skupno in seveda še 13. Kona za mene.
Zanimivo, da sem kljub povprečnemu teku, napredoval po mestih v kategoriji in skupno. To kaže predvsem na to, da precej tekmovalcev pretirava na kolesu, kar pusti posledice na teku.
Tri tekme po Havajih, mi je uspel dober nastop, sedaj sledi zaslužen počitek J
Slovenščina 
English